Letošnje leto je posvečeno Ivanu Cankarju. Rodil se je 10. 5. 1876 na Vrhniki, na Klancu, kot osmi od dvanajstih otrok očetu Jožefu in materi Neži.
Ljudsko šolo je obiskoval na Vrhniki, šolanje pa nadaljeval na realki v Ljubljani, kjer je bil njegov razrednik Fran Levec. Že tam je prijateljeval z Murnom, Kettejem in Župančičem. Svoje prve pesmi je objavil v dijaškem listu Vrtec in v reviji Ljubljanski zvon.
Po maturi je odšel študirat na Dunaj, nato nekaj časa živel pri bratu v Sarajevu in se preselil v Ljubljano. V tem času je napisal dramo Hlapci in črtico Bela krizantema. Ukvarjal se je tudi s politiko in se zavzemal za združitev vseh južnih Slovanov v skupno državo, zaradi česar je bil celo zaprt. Leta 1915 je bil vpoklican k vojakom v Judenburg, zaradi bolezni pa je bil odpuščen. Umrl je 11. 12. 1918 v Ljubljani, star komaj 42 let.
Cankarja uvrščamo med štiri predstavnike slovenske moderne. Zapustil je bogato zapuščino: romane, drame, črtice, eseje in pesmi, med njimi Kralj na Betajnovi, Martin Kačur, Za narodov blagor, Hiša Marije Pomočnice in Hlapec Jernej in njegova pravica. Leta 1899 je napisal zbirko ljubezenskih pesmi Erotika, kar je bilo za takratni čas drzno.
Z romanom Na klancu se je na poseben način poklonil svoji materi Neži. Pogosto jo je imenoval kar mučenica, saj je z velikim trpljenjem in požrtvovalnostjo skrbela za družino.
Če vas bo pot zanesla na Vrhniko, si vzemite čas za sprehod po tematski Poti Cankarjeve mladosti s približno sedemnajstimi postajami.
Lilijana Bežan Horvat