Opraševalci z opraševanjem rastlin opravljajo eno najpomembnejših nalog v naravi. Kar 80 odstotkov vseh kmetijskih in divje rastočih rastlin je odvisnih od žuželk. Najbolj znana opraševalka je medonosna čebela, vendar večino opraševanja v kmetijstvu opravijo divji opraševalci: čmrlji, čebele samotarke, muhe trepetavke in metulji.
V zadnjem desetletju smo v Sloveniji in na Hrvaškem priča občutnemu upadu števila opraševalcev, največji upad so doživele čebele samotarke in dnevni metulji. Najpomembnejši razlog je pomanjkanje hrane z izginjanjem cvetočih travnikov in mejic.
Marca 2024 je pet organizacij iz Slovenije in Hrvaške začelo s projektom BEE(A)WARE, sofinanciranim iz programa Interreg VI Slovenija Hrvaška. Na slovenski strani sodelujejo Javni zavod Krajinski park Goričko, Galerija-Muzej Lendava in Nacionalni inštitut za biologijo, vodilni partner pa je Javna razvojna agencija REDEA iz Čakovca.
V okviru projekta je nastal Strateški načrt za trajnostno ohranitev divjih opraševalcev in medonosne čebele. Krajinski park Goričko je med Kobiljem in Lendavo zasadil avtohtone grmovnice in drevesa na dolžini 2.300 metrov. Na območju Občine Beltinci se je na eni lokaciji zasadila mejica v dolžini 170 metrov z vrstami, kot so navadni glog, črni trn, lipovec, hrast dob in divja češnja.
Naročili so tudi izdelavo 120 gnezdilnic in hotelov za čebele samotarke, ki jih bodo razdelili med sadjarje, šole, vrtce in lastnike kmetijskih zemljišč. Februarja letos je izšla Mala enciklopedija o opraševalcih na Goričkem in v Medžimurju.
Gregor Domanjko, Javni zavod Krajinski park Goričko